Sivkino cvetje pomirjevalno učinkuje na osrednje živčevje in na živčevje dihal. Pospešuje pa tudi prebavo, pomaga črevesju v primeru neželenih vrenjih in napenjanju, miri prebavne krče in odganja vetrove.
Sivka raste razširjeno po celotnem Sredozemlju. V Sloveniji ne raste divje, gojimo jo na vrtovih. Pri pregledu znanstvenih virov hitro ugotovimo, da je sivka vsestranska medicinska pomoč. Sivka je znana predvsem zaradi svojega sproščujočega delovanja. Sivka lahko pomirja ali poživlja odvisno od potreb telesa. Medicinsko dokazana sta tudi pomirjujoč in stabilizirajoč učinek sivkinega olja pri umski in telesni preobremenjenosti in izčrpanosti. Cvetovi imajo tudi antidepresivne in antiseptične lasntosti. Učinkuje tudi pri motnjah spanja, migreni in glavobolih. Znanost priznava tudi to, da je spazmolitik (blaži krče), antiseptik (deluje protivnetno), analgetik (blaži bolečine), blag sedativ (deluje pomirjevalno) in hipotenziv (deluje na krvni pritisk).
H (rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila)
Sestavine in učinkovine
Eterično olje prave sivke je kompleksne sestave. Največja koncentracija eteričnega olja je v sivkinih popkih tik pred cvetenjem. Bogato je z monoterpenskim alkoholom linalolom, ki poskrbi za cvetlično svežo noto (do 40 %), z estri (do 55 % linalil acetata, do 5 % lavandulil acetata) in kumarinom (do 0,25 %). Kumarin je zadolžen za pomirjevalni učinek sivke, zanj je potrebna podaljšana destilacija.
Cvet
Glavna učinkovina sivke je prijetno dišeče eterično olje, pridobljeno iz cvetov. Cvetovi so edini zdravilni del rastline.
Korenina
Korenina sivke nima zabeleženih zdravilnih učinkov.
Listi
Listi so srebrno sivo dlakavi in ozko suličasti, njihov rob je uvit. Nimajo zabeleženih zdravilnih učinkov.
Steblo
Sivka je polgrm, spodnji del stebla je močno olesenel. Iz njega poganjajo ravna in zelena stebla. Steblo nima zabeleženih zdravilnih učinkov.
Delovanje in uporaba
Prispeva k iskanju boljšega spanca / Pomaga zmanjšati napetost / Prispeva k zmanjšanju napetosti / Pomaga zmanjšati nemirnost / Pomaga zmanjšati razdražljivost / Prispeva k zmanjšanju razdražljivosti (EFSA-Q-2008-3019).
Uporablja se za izboljšanje prebavnega udobja v primeru začasnega stresa (EFSA-Q-2008-3020).
Izboljša mentalno zmogljivost / Pomaga ohranjati delovni spomin in delovanje možganov / Prispeva k spominskim funkcijam / Pomaga pri težavah s spominom / Podpira spomin in delovanje možganov / Pomaga pri koncentraciji in mentalnih zmogljivostih / Ohranja spomin in ohranja kognitivne funkcije / Podpira dobro kognitivno delovanje (EFSA-Q-2008-3469).
Prispeva k optimalni sprostitvi / Pomaga podpirati sprostitev / Pomaga ohranjati zdrav spanec / Pomaga pri funkcionalnih trebušnih težavah (EFSA-Q-2008-4641).
Podpira dobro prebavo / Pomaga ohranjati normalen apetit / Za stimulacijo proizvodnje prebavnih telesnih tekočin in gastrointestinalnega gibanja / Pomaga ohranjati normalno delovanje jeter / Pomaga podpirati sprostitev in fizično dobro počutje (EFSA-Q-2010-00476).
Recept z rož’cami tete Pehte:
Piškoti s sivko
Potrebujemo:
105 g pirine moke (+ nekaj moke za valjanje testa)
30 ml hladne vode
3 žlice olivnega olja
ščepec soli
1 žlička vinskega kamna
1 – 2 žlički posušene sivke
sladilo po izbiri (npr. 1 – 2 žlici riževega sirupa)
Potrebujemo:
V posodo odmerimo suhe sestavine, nato dodamo rižev sirup oziroma sladilo po izbiri ter olivno olje. Vmešamo hladno vodo ter vse skupaj zmešamo z žlico. Testo pregnetemo na pomokani površini ter ga razvaljamo na debelino cca. 40 – 50 mm. Iz testa z modelčki izrežemo piškote, ki jih položimo na peki papir. Piškote pečemo v ventilacijski pečici, predhodno ogreti na 160 °C, 20 minut. Ko se spečejo, jih pustimo še par minut v ugasnjeni pečici.
Opozorila in nezaželeni učinki:
Sivkino cvetje lahko uporabljamo brez pomislekov. Previdnost pa svetujemo pri notranji uporabi sivkinega olja saj lahko večje doze utegnejo razdražiti želodec in črevesje, povzročijo pa lahko tudi omotičnost in motnje zavesti.
Zanimivosti
Sivka ali lavanda je bila zelo priljubljena rastlina že v času starih Rimljanov, ki so jo uporabljali za dišavne kopeli. Verjeli so namreč, da obnavlja kožo. Njeno ime je izpeljanka latinskega glagola »lavare«, kar pomeni umivati.
Pahlow M. (1987). Velika knjiga o zdravilnih rastlinah. Ljubljana: Cankarjeva založba, 284-285.
Kreft, S. in Kočevar Glavač, N. (2013). Sodobna fitoterapija z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo, 37-40.
Galle-Toplak, K. (2002). Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 144-145.
Bohinc P. (1991). Slovenske zdravilne rastline. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 242.
Lončar, S. , Topolovec, S. , Kočevar Fetah, M., Baćac, N., (2017). Zamolčane zdravilne moči začimb. Ljubljana : Jasno in glasno, 210-219.
To spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne uporabniške izkušnje. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in pomagajo naši ekipi razumeti, kateri deli spletne strani se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni. Politika piškotkov
Obvezni piškotki
Strogo potrebni piškotki morajo biti ves čas omogočeni, da lahko shranimo vaše nastavitve za nastavitve piškotkov.
If you disable this cookie, we will not be able to save your preferences. This means that every time you visit this website you will need to enable or disable cookies again.
Ostali piškotki
To spletno mesto uporablja Google Analytics za zbiranje anonimnih podatkov, kot so število obiskovalcev spletnega mesta in najbolj priljubljene strani. Ti piškotki nam pomagajo izboljšati uporabniško izkušnjo spletne strani Sanofarm d.o.o.
Please enable Strictly Necessary Cookies first so that we can save your preferences!
