Arnica Montana

Svet rastlin / Arnica Montana

Tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora za lajšanje modric, zvinov in lokalnih bolečin v mišicah.

Opis rastline

Blagodejne učinkovine arnike so naši predniki spoznali šele od 16. stoletja dalje. Arnika najraje raste na slabših tleh – po revnih ali zakisanih travnikih, planinah, pašnikih, visokih barjih po vsej Sloveniji. Značilna je za gorska področja Evrope. V višino zraste od 20 do 60 cm, njeni cvetovi pa dosežejo do 5 cm široke, živorumene koške. Sredi socvetja ima mnogo manjših, cevastih cvetov. Danes je zaščitena rastlina. Sestavine arnike so zelo dobro raziskane, uporaba pa temelji večinoma na dolgoletnih opazovanjih v ljudskem zdravilstvu in na zdravniških izkušnjah. 

Ime:
Arnika
Latinsko ime rastline:
Arnica montana
Pravni status:
Z (Zdravilo, ki se izdaja brez recepta)

Sestavine in učinkovine 

Rumenkasto rdeče obarvano, gosto eterično olje (0,2-0,3%) sestoji iz monoterpenov in seskviterpenov, kot so timol, timoleter, felandren, mircen, humulen, kadinen, kariofilen in številni drugi. Za učinkovanje arnike so najpomembnejši sekviterpenski laktoni helenalin, arnifolin in drugi.

Cvet

cvetovi vsebujejo eterično olje, flavonoide, grenčine in druge učinkovine.

Korenina

notranje uporabljajo izvlečke iz korenike skupaj z rastlinami, ki ugodno delujejo na srce in krvni obtok.

Listi

listov arnike nimajo zdravilnih učinkov 

Steblo

steblo arnike nimajo zdravilnih učinkov

Delovanje in uporaba 

  • Pomaga ohranjati gibljivost in prožnost sklepov. (EFSA-Q-2008-3968)
  • Prispeva k lajšanju bolečin po odstranitvi mandljev. (EFSA-Q-2008-3966)
  • Poveča fiziološko odpornost organizma v težkih okoljskih razmerah. (EFSA-Q-2008-3967)
  • Prispeva k odpornosti med predmenstrualnim ciklom. (EFSA-Q-2008-3968)
  • Prispeva k lajšanju simptomov menopavze. (EFSA-Q-2008-3968)
  • Pomaga pri fiziološki pretočnosti krvi. (EFSA-Q-2008-3969)
  • Pomaga ohranjati zdravo delovanje jeter, podpira prebavo in čiščenje telesa. (EFSA-Q-2008-3970)
  • Uporabna za vzdrževanje fizioloških čistilnih funkcij. (EFSA-Q-2008-3970)
  • Uporabna za zaščito kože pred oksidativnimi poškodbami, ki jih povzroča UV. (EFSA-Q-2008-3972)
  • Pomaga zaščititi pred delovanjem prostih radikalov zaradi izpostavljenosti UV-žarkom ali težkimi okoljskim pogojem. (EFSA-Q-2008-3972)
  • Zaščita pred delovanjem prostih radikalov zaradi stresa, alkoholizma, izpostavljenosti UV-žarkom ali onesnaženega okolja. (EFSA-Q-2008-3972)

Recept z rož’cami tete Pehte:

Pripravek iz čajne mešanice

Potrebujemo:

  • skorja češmina (Berberidis cortex), 30 g
  • zel vinske rutice (Rutae herba), 30 g
  • list rožmarina (Rosmarini folium), 20 g
  • zel rmana (Millefolii herba), 15 g
  • cvet arnike (Arnicae flos), 5 g
  • voda

Potrebujemo:

Notranje arniko vedno uporabljamo le v mešanicah skupaj z drugimi drogami (šentjanževka, baldrijan, vrba, gosja trava). Pri izčrpanosti in z njo povezanimi srčnimi težavami (po infekcijah, športno srce, v klimakteriju) je odlična mešanica:

Dnevno pijemo po eno do dve skodelici poparka, pripravljenega iz dveh čajnih žlic mešanice.

Masažno olje

Potrebujemo:

  • 1 del suhe droge (iz cvetov arnike)
  • 5 delov olivnega ali sončničnega olja

Potrebujemo:

Masažno olje pripravimo tako, da prelijemo en del suhe droge (iz cvetov arnike) s petimi deli dobrega olja (olivno, sončnično). Tako pripravljeno olje uporabljamo za masaže pri bolečinah mišic in sklepov.

Opozorila in nezaželeni učinki:

Uporaba pri otrocih, mlajših od 12 let, zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov, ni priporočena. Če se simptomi med uporabo zdravila poslabšajo, se je treba posvetovati z zdravnikom ali usposobljenim zdravstvenim delavcem. Pripravka se ne uporablja na poškodovani koži. Varnost med nosečnostjo in dojenjem ni bila ugotovljena. Ker ni dovolj podatkov, uporaba med nosečnostjo ni priporočljiva. Ni podatkov o vplivu na plodnost.

Zanimivosti

Blagodejne učinkovine arnike so naši predniki spoznali šele od 16. stoletja dalje. V 17. stoletju so jo začeli tako intenzivno nabirati in uporabljati, da je bila skoraj iztrebljena in je še danes zelo redka rastlina ter zato prepovedana za nabiranje. Ker je gorsko arniko zelo težko vzgajati, ker potrebuje stroge naravne pogoje za rast, da je sploh učinkovita, se večkrat uvaža drugo vrsto arnike iz severne Amerike. 

VIRI

Galle-Toplak, K. (2002). Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana:  Založba Mladinska knjiga, 58-59. 

European Food Safety Authority. Pridobljeno s https://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/general-function-health-claims-under-article-13

European Medicines Agency, Science medicines Health, Comitee on herbal Medicinal Products (HMPC). Community herbal monograph on Arnica montana L., flos. Pridobljeno s https://www.ema.europa.eu/en/documents/herbal-monograph/final-community-herbal-monograph-arnica-montana-l-flos_en.pdf 

Uradni list. 4369. Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin, stran 13637. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/88951

Bohinc P. (1991). Slovenske zdravilne rastline. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 56.

SVET RASTLIN

Celovita obravnava zdravstvene težave s pomočjo narave