Svet rastlin

Fucus vesiculosus, znana tudi kot mehurjast bračič, je vrsta rjave alge, ki naravno uspeva v hladnih morjih, kot so Severno morje, Baltiško morje in Atlantski ocean ob obalah Severne Amerike in Evrope. Ta alga je že dolgo cenjena zaradi svojih številnih zdravilnih lastnosti in se pogosto uporablja v prehranskih dopolnilih, kozmetiki ter alternativni medicini.

Vrtni timijan je trajna polgrmičasta rastlina, ki lahko zraste do 50 cm visoka. Je ena najstarejših začimb, ki ima že od nekdaj močan vpliv v kulinariki, medicini, obredih, folklori. Timijan deluje kot ekspektorant in bronhospazmolitik, zato ga uporabljamo pri produktivnem kašlju (pri prehladu, bronhitisu ali oslovskemu kašlju).

Tavžentroža je imela že v antični medicini zelo velik ugled, ki ga je obdržala vse do danes. Raste na svetlih gozdnih jasah in vlažnih travnikih. Za zdravilne namene uporabljamo celo zel, zato rastline odrežemo nad pritlično rozeto. Tavžentroža spodbuja izločanje prebavnih sokov, tako solne kisline kot tudi prebavnih fermentov, zato jo uporabljamo pri slabem eku in želodčnih težavah, ki so posledica pomanjkanja želodčnega soka.

Sladki koren ali likviricija je močan plevel, ki raste na obsončnih in suhih področjih južne Primorske. Golostebelni sladki koren uporabljajo v ljudski medicini že tisočletja za lajšanje in preprečevanje številnih bolezni. Droga je danes priznana kot učinkovito sredstvo za zdravljenje vnetij zgornjih dihalnih poti ter razjed želodca in dvanajstnika.

Sivka raste razširjeno po celotnem Sredozemlju. V Sloveniji ne raste divje, gojimo jo na vrtovih. Pri pregledu znanstvenih virov hitro ugotovimo, da je sivka vsestranska medicinska pomoč. Sivka je znana predvsem zaradi svojega sproščujočega delovanja. Sivka lahko pomirja ali poživlja odvisno od potreb telesa.

Navadni šipek zelo pogosto raste v živih mejah ob gozdnih robovih ali kot osamelci na suhih, sončnih travnikih po vsej Sloveniji. Nabira se zrele rdeče plodove navadnega šipka in se jih suši. Pred sušenjem plodove razrežemo, izčistimo semena in dobro operemo.

Uporaba pegastega badlja kot zdravilne rastline sega v čas Kristusovega rojstva. Podatke o ugodnem vplivu njegovih plodov na jetra pa imamo šele iz 16. in 17. štetja. Gre za eno redkih rastlin, ki ščiti jetra.

Ozkolistni trpotec je ena najpogostejših zdravilnih rastlin pri nas. Raste povsod po suhih travnikih, na poljih, grobljah in ob poteh. Velikokrat jo najdemo v družbi z drugima dvema vrstama, ki imajo prav tako zdravilni učinek.  Je odlično sredstvo proti kašlju.

Vrtni ognjič  je značilen za območje Sredozemlja, sicer pa ga gojijo po Evropi in Ameriki kot okrasno ali zdravilno rastlino.  Nabiramo oranžne ali rumene jezičaste cvetove, ki imajo značilen vonj in malce aromatičen okus. Veliko ga uporabljajo v kozmetični industriji, kjer ga dodajajo v losjone, kreme in mila kot emolient in vlažilec ter za celjenje ran.

Preslica je med ljudmi dobro poznana rastlina, ne le zaradi svojih zdravilnih učinkov, ampak tudi zato, ker je trdovraten plevel, ki se razraste po njivah in travnikih. V Sloveniji raste več vrst preslice, ki se jih izogibamo, saj so rahlo strupene. Te vrste večinoma potrebujejo močvirna, senčna rastišča, zato ni veliko možnosti, da bi jih zamenjali.

Poprova meta je trajna zel s podzemnimi in nadzemnimi živicami, ki se rade ukoreninijo. Vsa rastlina diši po mentolu. Čaj poprove mete pomaga pri želodčnih bolečinah, preprečuje dražljaje na bruhanje. Učinkuje tudi proti vnetjem.

Domovina melise je Sredozemlje. Njene lastnosti so cenili že Grki in Rimljani. Je pomembna začimba in zdravilna rastlina. List melise lahko uporabljamo za lajšanje blagih motenj spanja, ki so posledica nemira in nervoze in za lajšanje blagih prebavnih težav.