Svet rastlin

Pri nas v Sloveniji rasteta dve vrsti lipe: lipovec in lipa. Lipovec ima manjše liste in bogatejša socvetja kakor velikolistna lipa. Cvete približno 14 dni kasneje in je tudi pogostnejši kakor lipa. Razlikujeta se tudi po barvi dlačic na spodnji strani listov, v stičišču listnih žil: lipovec ima rdeče-rumene, lipa pa belkaste dlačice. Lipovec cveti junija in julija, lipa pa samo junija.

Že v srednjem veku so vedeli, da komarček pomaga urediti nepravilno delovanje želodca, da preprečuje napenjanje in vetrove, spodbuja tek in pomaga pri težavah z menstruacijo. Doječim materam pa naj bi povečal količino mleka, bil pa je znan tudi kot dobro sredstvo za zdravljenje vnetih prsi.

Kamilica je zagotovo najbolj znana zdravilna rastlina s katero se je večina od nas srečala že v zgodnjem otroštvu. S kamiličnim čajem so babice blažile prebavne krče in vnetja tako pri otrocih kot tudi pri odraslih.

Indijski trpotec raste samoraslo v Iranu in Indiji in v sosednjih državah jo tudi gojijo. Vrsta indijskega trpotca Plantago Indica, je doma tudi pri nas po peščenih in kamnitih krajih južne Primorske in v okolici Celja.

Evkalipt je doma v jugozahodni Avstraliji in Tasmaniji. Evkaliptovo drevo zraste do 70 metrov visoko. V zdravilstvu je pomembno evkaliptusovo olje. Vrsta zdravil iz olja za vtiranje, za inhaliranje in tudi za uživanje, predvsem proti prehladnim obolenjem, je nepregledna. Evkaliptusovo olje se pridobiva s prepuščanjem toka pare skozi sveže liste ali končne veje. Po ohlajanju se eterično olje loči od vode in ga lahko poberemo.

Črno deteljo uporabljajo marsikje po svetu kot zdravilno rastlino. V Turčiji se uporablja kot ekspektorans, analgetik in antiseptik. Vzhodna in evropska medicina pa to vrsto uporabljata za zdravljenje ekcemov in luskavice. Indijanci so jo cenili za zdravljenje bolezni kože, pljuč, živčevja in reproduktivnega sistema. Je kratkotrajna trajnica, ki običajno obstane le 2 ali 3 leta zaradi občutljivosti na številne koreninske bolezni.

Ta dvoletna rastlina pri nas raste le v vrtovih, gojimo jo lahko v toplejših krajih. Danes so artičokine sestavine dobro raziskane, njeno učinkovitost so potrdili s številnimi kliničnimi raziskavami. Pri kliničnih raziskavah so ugotovili in potrdili povečano produkcijo žolča, pospešeno delovanje prebavnih organov, antidispeptični učinek pri različnih prebavnih motnjah, pri nastanku plinov in krčevitih trebušnih bolečin ter regulacijski vpliv na nastanek lipidov in znižanje celotnega holesterola ter trigliceridov v krvi.

Blagodejne učinkovine arnike so naši predniki spoznali šele od 16. stoletja dalje. Arnika najraje raste na slabših tleh – po revnih ali zakisanih travnikih, planinah, pašnikih, visokih barjih po vsej Sloveniji. Značilna je za gorska področja Evrope. V višino zraste od 20 do 60 cm, njeni cvetovi pa dosežejo do 5 cm široke, živorumene koške. Sredi socvetja ima mnogo manjših, cevastih cvetov. Danes je zaščitena rastlina. Sestavine arnike so zelo dobro raziskane, uporaba pa temelji večinoma na dolgoletnih opazovanjih v ljudskem zdravilstvu in na zdravniških izkušnjah.

Ameriški slamnik so  kot prvi že pred 500 leti uporabljali severnoameriški Indijanci. Z njim so zdravili ekceme, mumps, steklino, bolečine v trebuhu, bolezni dlesni in ustne votline pa tudi epilepsijo. Konec 19. stoletja so ga v ZDA veliko uporabljali za preprečevanje okužb.

Zdravilne lastnosti aloe vera pa poznamo že več kot pet tisočletij. Prve znanstvene študije o aktivnih učinkovinah aloin in emodin so nastale leta 1851 (Smith in Stenhouse). Skozi stoletja je bila rastlina obravnavana kot ”magična” rastlina, rešitev za vsako človeško bolezen. Za Egipčane je bila aloe vera celo rastlina nesmrtnosti.