Ste presenečeni, da vam je izvid pokazal povišan holesterol? Niste edini – raziskave [i] kažejo, da stres in holesterol pogosto hodita z roko v roki, pri čemer stres lahko zviša LDL‑holesterol. V tem članku boste izvedeli, kako stres s hormonom kortizol vpliva na stanje holesterola v krvi in zakaj imajo lahko tudi vitki ljudje, ki se zdravo prehranjujejo, slabe izvide.
Začnimo pri osnovah – kako vpliva stres na holesterol?
Stres in holesterol sta povezana: kronični stres dviguje kortizol, spreminja presnovo maščob in lahko povečuje raven holesterola. Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) stres navajajo kot enega izmed dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, kamor spada tudi povišan holesterol.[ii] V naslednjem razdelku si preberite, kako ta sistem deluje.
Stres prisili telo, da kopičimo maščobe (mehanizem »boj ali beg«)
Ko smo pod stresom, se v telesu samodejno sproži star preživetveni program, ki ga poimenujemo tudi mehanizem »boj ali beg«. Ta odziv pripravi telo na nevarnost, zato začne sproščati stresne hormone, predvsem kortizol.
Kortizol mobilizira energijo tako, da zviša raven sladkorja v krvi in spremeni presnovo maščob, da telo lahko razpolaga z dovolj goriva za hitre reakcije. Če stres traja kratek čas, se telo hitro vrne v ravnovesje. Kadar pa stres postane kroničen, ostane tudi kortizol povišan dlje časa, kar lahko vpliva na povišane ravni maščob v krvi, vključno s holesterolom, kot poudarjajo v prispevku Slovenskega društva za nevroznanost.[iii]
Z vidika evolucije telo stres razume kot znak, da se nahajamo v nevarnem okolju, kjer energije lahko hitro zmanjka. Zato preklopi v način varčevanja in začne ustvarjati zaloge v obliki maščob za “hude čase”. V sodobnem življenju pa to lahko pomeni večje tveganje za povišan holesterol tudi pri sicer zdravih in aktivnih ljudeh.
Slika: prikazuje odziv telesa na stresne impulze. Ob tem se sprošča stresni hormon kortizol, ki sproži verižno reakcijo z namenom zagotavljanja dodatne energije – od povišanja krvnega sladkorja do sproščanja prostih maščobnih kislin. V kolikor se ta dodatna energija ne porabi, pride do kopičenja maščobe, povišanega holesterola in posledično do večjega srčno-žilnega tveganja.
Zakaj imajo tudi športniki in vitki ljudje lahko povišan holesterol?
Na prvi pogled se zdi nelogično. Redna telesna aktivnost, zdrava prehrana in vitka postava, potem pa izvid pokaže povišan holesterol? A holesterol ni le odraz življenjskega sloga. Velik del njegove ravni določajo genetske predispozicije, pri nekaterih pa telo enostavno samo proizvede več LDL holesterola ne glede na to, kako zdravo živijo.
Intenzivna vadba, hormonske spremembe ali celo zelo nizek delež telesne maščobe lahko dodatno vplivajo na presnavljanje maščob v krvi. Zato visok holesterol ni vedno posledica nezdravih navad, včasih gre preprosto za naravno značilnost presnove tudi pri najbolj fit posameznikih.
Povišan holesterol: je kriva hrana ali stres?
Ko slišimo “povišan holesterol”, takoj pomislimo na mastno hrano in ocvrte dobrote. Vendar, ali ste vedeli, da stres lahko povzroči podobno dvigovanje holesterola, tudi če jeste zdravo?
Hrana vpliva tako, da jetra ob zaužitju nasičenih maščob proizvedejo več LDL-holesterola. Običajno telo to uravnoteži, če jemo raznoliko in smo aktivni. Zato diete, ki povsem izključujejo maščobe, niso vedno rešitev, saj telo potrebuje holesterol tudi za proizvodnjo hormonov, celičnih membran in energije.
Dolgotrajen stres in holesterol pa drug na drugega vplivata drugače. Kortizol, hormon, ki se sproži v stanju stresne obremenitve, spremeni presnovo maščob in povzroči, da telo proizvaja več LDL-holesterola, ne glede na to, kaj je na krožniku. Tako se lahko raven holesterola dvigne tudi pri tistih, ki se strogo držijo dietnih smernic. Glavna razlika je torej v izvoru: hrana poviša holesterol “od zunaj”, pri stresu pa ga telo proizvaja “od znotraj”. Za zdrav holesterol zato ni dovolj le dieta; najboljša kombinacija je uravnotežena prehrana, gibanje in obvladovanje stresa. Preberite si več o tem, kakšni so nasveti stroke pri povišanem holesterolu.
Slika: Odziv telesa na posamezni nivo stresa.
Se lahko holesterol normalizira, ko umirimo stres?
Dobra novica je, da ima telo sposobnost “resetiranja”. Ko se raven stresa zmanjša, se postopno umiri tudi izločanje stresnih hormonov, kot je kortizol, zato telo nima več potrebe po dodatnem varčevanju z energijo. Presnova maščob se začne vračati v ravnovesje, kar lahko sčasoma vpliva tudi na znižanje holesterola. Prav povezava med stresom in presnavljanjem maščob lepo pokaže, kako tesno sta povezana stres in holesterol.
Vendar se to ne zgodi čez noč. Če je bil stres prisoten dlje časa, tudi telo potrebuje čas za okrevanje. Na NIJZ poudarjajo, da je stres pomemben dejavnik tveganja za kronične nenalezljive bolezni, med katere sodijo tudi srčno žilne bolezni povezane s povišanimi vrednostmi maščob v krvi.[iv] Ko telo ni več v nenehnem “alarmnem stanju”, lažje spet vzpostavi ravnovesje tudi tam, kjer ga na prvi pogled sploh ne opazimo, na primer pri holesterolu.
2 preverjena načina, kako obvladovati stres in holesterol
Za vzdrževanje normalne ravni holesterola v krvi obstajata dva načina, s katerima si lahko pomagamo. Z eno metodo ciljamo na holesterol, z drugo pa na stres. Prvi je podpora telesu z naravnimi in preverjenimi snovmi, kot so rastlinski steroli, ki ciljano pomagajo ohranjati normalno raven holesterola. Drugi način pa je, da poznamo sprostitvene tehnike, ki znižujejo kortizol in s tem posredno zmanjšujejo nastajanje “slabega” holesterola.
1. Naravna podpora jetrom pri stresu: učinkovitost rastlinskih izvlečkov
Narava nam ponuja vse, kar potrebujemo za zdravje – rastlinski steroli in izvlečki artičoke so naravne spojine, ki podpirajo uravnotežen holesterol in zdravo presnovo maščob. Monakolin K iz fermentiranega rdečega riža pomaga znižati LDL-holesterol, medtem ko cinarin v izvlečkih artičoke podpira jetra, ki so ključna za presnovo holesterola in lipidov v telesu.
Rastlinski steroli (Monakolin K)
Monakolin K je naravna spojina, pridobljena iz fermentiranega rdečega riža, podobna statinu, ki zavira encim za tvorbo holesterola in lahko pomaga znižati LDL-holesterol. Evropska agencija za varnost hrane navaja, da rastlinski steroli pripomorejo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi. Tukaj si lahko preberete več o vplivu Monakolina K na znižanje vrednosti LDL holesterola v krvi.
Izvlečki artičoke
Artičoka je rastlina, katere izvleček listov vsebuje aktivno spojino cinarin, ki tradicionalno podpira delovanje jeter in presnovo maščob. Po podatkih EFSA artičoka prispeva k vzdrževanju normalne ravni lipidov (maščob) v krvi, vključno s holesterolom, in podpira normalne presnovne procese.
2. Umiritev telesa, znižanje kortizola: 5 preprostih tehnik za vsak dan
Zmanjšanje stresa pravzaprav pomeni znižanje kortizola, stresnega hormona, ki aktivira telo in vpliva na presnovo maščob ter celo holesterol. Spodaj so preproste tehnike[v], ki pomagajo umiriti telo in zmanjšati stresne odzive:
Celovit program za holesterol v pravih merah
Če vas skrbi stres in holesterol, lahko zdaj poskrbite za svoje zdravje na celosten način. Program Biostatine združuje vse, kar potrebujete, da podprete telo in presnovo:
3‑mesečna zaloga Biostatina – naravna pomoč za vzdrževanje normalne ravni holesterola.
Enomesečni jedilnik – preprosto in okusno do zdrave prehrane.
Vadbeni načrt – gibanje, ki podpira telo in zmanjšuje učinke stresa.
Kartonček za spremljanje napredka – da vedno veste, kako napredujete.
Začnite danes in prevzemite nadzor nad stresom in holesterolom! Prijavite se v program Biostatine!
PS: Opazili smo, da po Googlu prav v tem obdobju pogosto iščete odgovor na vprašanje: BIOSTATINE STRANSKI UČINKI. Popolnoma razumemo vašo skrb – nihče si ne želi reševati ene težave in hkrati povzročati druge. Zato smo za vas pripravili jasen odgovor:
1. Ali lahko kava zviša holesterol, če sem pod stresom?
Da, lahko. Kofein sam po sebi sicer ne zviša holesterola, a v času stresnih obremenitev spodbuja izločanje kortizola, ki vpliva na presnovo maščob. Tako lahko kombinacija stresa in kave pri nekaterih ljudeh prispeva k višjim ravnem holesterola.
2. Kako hitro se holesterol zniža po stresnem dogodku?
Holesterol se po stresu ne zniža takoj. Ko se telo umiri in stresni hormoni padejo, se maščobe v krvi postopoma normalizirajo, kar običajno traja tedne do mesece. Zato je pomembno, da skušamo obvladovati stres, če želimo dolgoročno poskrbeti za zdravje srca in ožilja.
3. Zakaj je moj holesterol visok, čeprav sem suh/a in športno aktiven/na?
Tudi vitki in aktivni ljudje lahko imajo povišan holesterol, predvsem zaradi genetike, prehrane ali hormonov. Poleg tega stres vpliva na presnovo maščob, zato kombinacija stres in holesterol lahko povzroči višje vrednosti tudi pri tistih, ki se zdijo popolnoma zdravi.
Viri in strokovna literatura
[i] Bijlani, R. L., Sud, S., Gandhi, B. M., & Tandon, B. N. (1986). Relationship of examination stress to serum lipid profile. Indian Journal of Physiology and Pharmacology, 30(1), 22–30. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/3818030/
Čeprav je Biostatine eden naših najbolj priljubljenih izdelkov za naravno uravnavanje holesterola, se stranke znova in znova obračajo na nas z enakim vprašanjem: “Ali ima Biostatine kakšne stranske učinke?” Da bi razjasnili najpogostejše dvome in ponudili preverjene informacije na enem mestu, smo pripravili kratek pregled ključnih dejstev o Biostatinu, njegovi varnosti, sestavi in tem, kako se razlikuje od sintetičnih statinov. Ta povzetek temelji na raziskavah, strokovni literaturi in predvsem na preverjenih podatkih in ekspertizi podjetja Pharmalife Research – mednarodno uveljavljenega proizvajalca z več kot 20-letnimi izkušnjami na področju klinično podprtih fitoterapevtskih izdelkov. Njihovo delo predstavlja visok standard kakovosti, varnosti in zanesljivosti, na katerega se lahko opremo.
Ste že slišali za resveratrol, močan antioksidant, ki postaja vse bolj priljubljen? Mnogi se ob obisku lekarne sprašujejo: Zakaj bi ga jemal? Kako deluje? Ali ga z običajno prehrano dobim dovolj? Da bi vam pomagali razumeti resveratrol in njegove učinke, smo se pogovarjali z magistrom farmacije Janezom Erčuljem, ki nam je podrobneje razložil, kako resveratrol deluje, komu ga priporočajo v lekarni in zakaj je lahko pomemben za naše zdravje.
Srčno-žilne bolezni so še vedno vodilni vzrok smrti v Evropi in Sloveniji. V letu 2021 so v Evropi povzročile 1,71 milijona smrti, kar predstavlja 32,4 % vseh primerov. To je bistveno več kot pri rakavih boleznih, ki so na drugem mestu med vzroki smrti. Da bi izvedeli, kako lahko sami poskrbimo za zdravje srca in ožilja, smo se obrnili na priznanega kardiologa in specialista interne medicine s skoraj dvajsetletnimi izkušnjami v medicinski stroki – dr. Simona Korošca. Njegova priporočila si preberite v današnjem članku!
