Obraba sklepov (osteoartroza) in hrbtenice (spondiloartroza) je najpogostejše kronično obolenje sklepov, ki zmanjšuje kvaliteto življenja ljudi.

Naši sklepi, zlasti kolena, komolci in hrbtenica, so vsakodnevno izpostavljeni obremenitvam, kot so mehanski napori, nepravilni gibi ter vnetni procesi pa tudi starostnim težavam. Ščasoma lahko pride do pojava lokaliziranih težav, ki začnejo omejevati naše gibe. Pri odpravljanju teh težav nam narava nudi v pomoč številne snovi.

nem obdobju kaže predvsem s spremembami na sklepnem hrustancu. Naloga gladke, spolzke površine hrustanca je omogočanje drsenja kosti v sklepu brez večjega trenja. Hrustanec omogoča tudi pravilno razporeditev obremenitve na vse dele sklepa. S staranjem se struktura sklepnega hrustanca spreminja. Prej gladka površina hrustanca postaja vse bolj groba in krhka, hrustanec lahko razpoka. Od hrustanca se lahko odkrhnejo manjši delčki, ki prosto plavajo v sklepu in dodatno povzročajo motnje gibanja in vnetne spremembe. Ko obraba sklepa napreduje, se spremembam sklepnega hrustanca pridružijo tudi spremembe na kosteh. Kostni izrastki oz. osteofiti, ki se tvorijo na robovih sklepa zmanjšujejo obseg giba v sklepu, spreminja se tudi zunanji izgled sklepa. Vnetni proces znotraj sklepa draži sklepno ovojnico, zato se le ta sčasoma zadebeli. Prizadeta sklepna ovojnica lahko proizvaja preveč sklepne tekočine, zato v sklepu pride do nabiranja tekočine in otekline.

Obraba sklepa povzroča bolečine, predvsem pri večjih obremenitvah, npr. daljša hoja, dolgotrajna stoja itd. V mirovanju sklep otrdi, vendar okorelost z gibanjem izgine. Pri obremenitvah in gibanju bolnik čuti škripanje v sklepu. Ščasoma postane sklep manj gibljiv. Slabši gibljivosti in manjši splošni aktivnosti se prilagodijo tudi mišice, ki postajajo vedno bolj slabotne in skrajšane, kar dodatno vpliva na slabšo zmogljivost bolnika.

Kdaj se pojavi obraba sklepov?

Poškodbe sklepon vastanejo zaradi mehanskih obremenitev. Ob dvigovanju težkega predmeta, naporni telesni vadbi ali dolgotrajni obremenitvi mišic brez premora. Lahko je tudi posledica padcev ali nerodnih gibov, pri katerih se strukture čezmerno obremenijo. Še vedno velja, da "obraba" sklepov nastane predvsem zaradi staranja samega, vendar bolezen pospešujejo tudi nekateri drugi dejavniki, še najbolj čezmerna telesna teža, manj pa predhodne operacije in poškodbe sklepa, nekatere bolezni, pomembna pa je tudi dednost (genetski dejavniki).

Kako si lahko sami pomagamo in ublažimo bolečine v sklepih?

Marsikaj lahko storite sami.

Kadar so bolečine v sklepih posledica prevelikih in ponavljajočih se obremenitev, morate mirovati in se izogibati dejavnostim, ki bolečine okrepijo.
Na boleče mesto položite hladen obkladek, kar preprečuje otekanje sklepov in nastanek modrice ter blaži bolečine. Kasneje poškodbo ogrevajte, saj s tem povečate prekrvitev poškodovanega tkiva. Tako tkivo dobi več hranilnih snovi in kisika, zato se lahko hitreje obnovi.
Delajte vaje, ki vam jih svetuje fizioterapevt. Z njimi pospešite krvni obtok in s tem zdravljenje.
Zmanjšanje telesne teže olajša bolezenske simptome, izboljša gibljivost sklepov in ugodno vpliva na splošno počutje.
S telesno vadbo okrepite mišice ter povečajte čvrstost sklepa in njegovo gibljivost.
Pri zdravljenu poškodb sklepov si lahko pomagate tudi s prehranskimi dopolnili, ki spodbujajo celjenje, okrepijo prizadete predele in ublažijo vnetje. Nekatere pripravke lahko zaužijete, nekatere pa vtrete v kožo prizadetega predela.

Ali se hrustanec v sklepih obnavlja?

Hrustanec je gelu podobna snov, ki deluje kot absorber tresljajev kar je bistveno za gladko in lahkotno gibanje sklepa. Njegova sestava zagotavlja sklepu elastičnost in trdnost ter zmožnosti da vzdržijo sklepi ogromne pritiske s počasnim odpuščanjem vode iz hrustanca. S staranjem se sposobnost ohranjanja in vzdrževanja normalne sestave hrustanca zmanjšuje. Zmanjša se aktivnost pomembnih obnovitvenih encimov, zmanjša se količina vode in sklepi postanejo bolj podvrženi poškodbam. Vendar pa popolni bolezenski mehanizem, ki privede do artritisa še ni poznan.

Prehranjevanje sklepov

Poznano je, da kost ni nekaj statičnega, temveč je živ organ, ki se izjemno hitro prilagaja obremenitvam. Sklepni konci kosti so pokriti s hrustancem. Le-ta nima ožilja in se prehranjuje s premikanjem hranilnih snovi in presnovkov po fizikalnih zakonih iz sklepne tekočine in iz obrobe kosti. Za premikanje teh snovi je pomembno gibanje sklepov. Gibanje in obremenitev opravlja masiranje hrustanca in je koristno za njegovo prehrano. Tudi medvretenčne ploščice podobno kot hrustanec v sklepih nimajo žil, zato je za njihovo pravilno prehrano potrebno tudi zadostno gibanje.
Vendar pa pri obremenjevanju sklepov pogosto pride do preobremenitve. Za hrustanec je važna navajenost na obremenitve. Dolgotrajna obremenitev pa lahko povzroči tudi okvaro hrustanca. Še najbolj to velja za hrustanec kolenskih sklepov, ki so najbolj obremenjeni.

Glikozaminoglikani so izredno pomembni pri vzdrževanju hrustanca, gelu podobne snovi, ki obkroža naše sklepe. Če ga jemljemo kot prehrambeni dodatek, olajša bolečine, togost in otekline, ki nastanejo pri osteoartritisu in revmatoidnem artritisu, vnetju sklepov in vretenc, kit, vezi, mišic in poškodbah tkiva. Glikozaminoglikani pomagajo pri krepitvi hrustanca.Najpogostjše zdravstvene težave sklepov in mišic.

Linija Nodol® - pomaga pri težavah s sklepi!

Izdelke linije Nodol® priporočamo vsem, ki imajo težave s sklepi, zlasti rok, nog in hrbtenice in želijo ohraniti zdravje svojih sklepov ter njihovo gibljivost.