Srčno-žilne bolezni so še vedno vodilni vzrok smrti v Evropi in Sloveniji. V letu 2021 so v Evropi povzročile 1,71 milijona smrti, kar predstavlja 32,4 % vseh primerov. To je bistveno več kot pri rakavih boleznih, ki so na drugem mestu med vzroki smrti. Da bi izvedeli, kako lahko sami poskrbimo za zdravje srca in ožilja, smo se obrnili na priznanega kardiologa in specialista interne medicine s skoraj dvajsetletnimi izkušnjami v medicinski stroki – dr. Simona Korošca. Njegova priporočila si preberite v današnjem članku!

Srčno-žilne bolezni: vodilni vzrok smrti v Evropi in Sloveniji

Kljub znatnemu upadu v zadnjih desetletjih srčno-žilne bolezni še vedno predstavljajo tretjino vseh smrti v Sloveniji. Pri moških pa bolezni obtočil niso več najpogostejši vzrok smrti, temveč so na drugem mestu za rakavimi obolenji.

Najpogostejši smrtni bolezni srca sta akutni miokardni infarkt, imenovan tudi srčni infarkt ali srčna kap, ter srčno popuščanje oziroma srčna odpoved. Med možgansko-žilnimi obolenji pa izstopa možganska kap kot najpogostejši vzrok smrti.

V preteklosti smo govorili o akutnem miokardnem infarktu, danes pa vse bolj uporabljamo pojma koronarna bolezen in akutni koronarni sindrom. Koronarna bolezen je aterosklerotična bolezen srca, kjer se vene zamašijo, kar ovira prekrvavitev srca.

O avtorju tega članka

Dr. Simon Korošec je priznan kardiolog in specialist interne medicine s skoraj dvajsetletnimi izkušnjami v medicinski stroki. Po zaključenem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani je nadaljeval specializacijo iz interne medicine, nato pa se osredotočil na kardiologijo in žilno medicino. Njegovo strokovno pot zaznamuje dolgoletno delo v Splošni bolnišnici Izola, kjer trenutno vodi enoto za medicinsko intenzivno nego.

Poleg kliničnega dela je dr. Korošec aktiven član številnih strokovnih združenj, kot so Slovensko združenje za intenzivno medicino, Evropsko združenje za perkutane kardiovaskularne posege in Evropski svet za reanimacijo. Svoja znanja nenehno nadgrajuje z dodatnimi usposabljanji in delavnicami na področju invazivne kardiologije ter ultrazvoka v intenzivni medicini.

Dr. Korošec se intenzivno posveča tudi promociji zdravja srca in ožilja, izobraževanju na področju temeljnih in naprednih tehnik oživljanja ter sekundarni preventivi koronarnih bolezni, kjer vodi Koronarno društvo Slovenske Istre.

Kaj vpliva na nastanek srčno-žilnih bolezni?

Poleg spolnih in genetskih dejavnikov, ki jih ni mogoče spremeniti, obstaja vrsta dejavnikov, na katere lahko vplivamo sami. Moški pogosteje obolevajo za koronarno boleznijo, še posebej tisti, katerih družinski člani so že doživeli srčno ali možgansko kap.

Pomembni dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, so:

💙 povišan krvni tlak,

💙 povišan holesterol,

💙 sladkorna bolezen,

💙 kajenje,

💙 debelost in

💙 telesna neaktivnost.

Z nadzorovanjem teh dejavnikov lahko bistveno zmanjšamo tveganje za nastanek in razvoj srčno-žilnih bolezni.

Kaj lahko storimo sami, da preprečimo srčno-žilna obolenja?

Srčno-žilne bolezni ostajajo eden glavnih zdravstvenih izzivov, vendar obstajajo načini, kako zmanjšati tveganje in izboljšati kakovost življenja z uravnavanjem dejavnikov tveganja in zdravim življenjskim slogom.

1. Redna telesna aktivnost

Sedeči način življenja je eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj koronarne bolezni, kar posledično vodi v zaplete, kot sta debelost in srčno-žilna obolenja. Na srečo lahko redna telesna aktivnost občutno zmanjša to tveganje ter prispeva k ohranjanju zdravega srca in ožilja. Da bi učinkovito preprečili te bolezni, je pomembno upoštevati določena priporočila za telesno dejavnost, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Gibanje

Za preprečevanje koronarne bolezni priporočamo naslednje smernice:

  • 150 do 300 minut zmerno intenzivne vadbe (npr. hitra hoja, kolesarjenje), ali
  • 75 do 150 minut visoko intenzivne vadbe (npr. tek, plavanje) tedensko, ali enakovredno kombinacijo obeh.

Vadbo razporedite čez cel teden, in če ste bolj sedeči, postopoma povečujte stopnjo aktivnosti. Že krajše aktivnosti, ki trajajo manj kot 10 minut, a jih večkrat ponovite čez dan, imajo pozitivne učinke na zdravje, saj se učinki teh krajših vadb seštevajo.

Aerobna vadba

Izbirajte športne dejavnosti na prostem, ki spodbujajo delovanje srca in ožilja, kot so:

  • Hitra hoja, tek, plavanje in kolesarjenje. Te dejavnosti povečujejo kapaciteto srca in izboljšajo prekrvavitev.

Tudi če imate kronične bolezni ali ste starejši, se priporoča vsaj toliko aktivnosti, kot to dopuščajo vaše sposobnosti in zdravstveno stanje.

Redna aerobna vadba ima dokazane koristi za zdravje srca in zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni.učinki teh krajših vadb seštevajo.krajših vadb seštevajo.

Vaje za moč

V preteklosti so statične vaje z utežmi veljale za manj učinkovite pri zdravju srca, a raziskave kažejo, da vaje za moč bistveno prispevajo k zmanjšanju tveganja za srčno-žilne bolezni in splošno umrljivost. Priporoča se:

  • 1 do 3 serije vaj po 8 do 12 ponovitev, pri intenzivnosti 60–80 % maksimalne moči.
  • Te vaje izvajajte vsaj 2 dni na teden in vključite glavne mišične skupine – mišice rok, nog in trupa.

Pri starejših ali manj fizično aktivnih osebah je priporočljivo začeti z lažjimi utežmi in postopoma povečevati intenzivnost.

Prilagojena vadba za starejše

Če ste starejši odrasli, je še posebej pomembno, da v svoje aktivnosti vključite različne tipe vadb:

  • Aerobno vadbo za krepitev srca,
  • Vadbo za moč za ohranjanje mišične mase, in
  • vaje za ravnotežje, ki zmanjšujejo možnost padcev.

Povečanje telesne moči in ravnotežja je ključno za kakovostno staranje in zmanjševanje tveganj za poškodbe.

2. Uravnotežena prehrana – ključ do zdravega srca

Prehrana je izjemno pomembna za preprečevanje srčno-žilnih bolezni. Mediteranska prehrana, ki je bogata z zelenjavo, ribami, olivnim oljem in rdečim vinom v majhnih količinah, je znana po svojem zaščitnem učinku na srce. Priporočamo, da se izogibate predelani hrani, nasičenim maščobam in pretirani uporabi soli.

Prehrana torej igra ključno vlogo pri ohranjanju zdravja srca, vendar se je treba osredotočiti na pravilno izbiro živil. Za dodatno podporo srcu je pomembno upoštevati praktične smernice, ki vključujejo povečano uživanje določenih hranil in omejevanje manj zdravih sestavin.

Sadje in zelenjava

Dve večji raziskavi sta potrdili, da uživanje večjih količin sadja in zelenjave pomembno zmanjša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.

💡 Privoščite si vsaj tri porcije zelenjave in dve porciji sadja na dan.

Proteini

Vnos beljakovin je ključen tako za zdrave in aktivne posameznike kot za starejše, saj pomaga preprečevati izgubo mišične mase.

💡 Po priporočilih Evropskega združenja za klinično prehrano naj bi starejši zaužili vsaj 1,2 g beljakovin na kilogram telesne teže dnevno, pri telesno aktivnih ljudeh pa je priporočena količina še višja.

Maščobe

Posebno pozornost namenite vnosu maščob – 💡 izbirajte živila, ki so bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami.

Tako boste z zmanjšanjem vnosa nasičenih maščob pripomogli k zniževanju ravni holesterola v krvi, kar lahko pomembno zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni.

Rdeče meso in predelana hrana

O rdečem mesu in njegovem negativnem vplivu na srčno-žilne bolezni se je veliko govorilo, vendar novejše raziskave teh povezav niso potrdile.

Kljub temu pa predelani oziroma procesirani mesni izdelki, ki pogosto vsebujejo številne dodatke in aditive, lahko veliko prispevajo k razvoju srčno-žilnih obolenj.

💡 Omejite vnos živil, ki imajo več kot pet aditivov – ta veljajo za procesirana in lahko predstavljajo tveganje za vaše zdravje.

Vnos soli

Vnos soli pri odraslih v Sloveniji je še vedno previsok v primerjavi s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, medtem ko večina ne zaužije dovolj kalija. Bodite pozorni na predelana živila, ki predstavljajo kar tri četrtine dnevnega vnosa soli. Preostali del vnašamo z domačo uporabo soli in naravno prisotnim natrijem v živilih.

💡 Da bi zaščitili svoje srce in ožilje, poskrbite, da dnevno ne boste zaužili več kot 5 gramov soli, kot priporočajo strokovnjaki v Sloveniji.

Alkohol

Zmerno uživanje alkohola, zlasti rdečega vina, ki vsebuje antioksidante (kot so tanini), lahko pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem.

💡 Moškim se priporoča največ dve merici alkohola na dan, ženskam pa ena merica. Vendar je pomembno, da alkohol uživate v majhnih količinah, saj prekomerno uživanje alkohola povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni.

Kofein

Kofein, ki ga najdemo v kavi, čaju, čokoladi in energijskih pijačah, lahko v majhnih količinah koristi našemu zdravju. Na drugi strani pa prevelike količine lahko škodujejo srcu in ožilju.

💡 Strokovnjaki priporočajo, da se omejite na tri do štiri skodelice kave na dan, medtem ko bolnikom in nosečnicam svetujejo največ dve skodelici dnevno.

3. Obvladovanje kroničnih bolezni

Če imate povišan krvni tlak, sladkorno bolezen ali visok holesterol, ste izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj srčno-žilnih bolezni. Pomembno je, da se zavedate svojega zdravstvenega stanja in pravočasno ukrepate, saj lahko nadzor teh bolezni močno zmanjša tveganje za hujše zaplete. V nadaljevanju najdete nekaj ključnih nasvetov, kako učinkovito obvladovati kronične bolezni in zaščititi svoje srce.

PRI POVIŠANEM KRVNEM TLAKU


Povišan krvni tlak, znan tudi kot arterijska hipertenzija, je eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj koronarnih bolezni. Če imate povišan krvni tlak, redno spremljanje in nadzor sta ključna, saj lahko pravočasno ukrepanje prepreči resnejše zaplete.

Tudi če nimate očitnih težav, je priporočljivo redno meriti krvni tlak, saj se po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije skoraj polovica ljudi s povišanim krvnim tlakom tega ne zaveda. Manj kot polovica obolelih prejema zdravljenje, le ena od petih oseb pa z zdravili uspešno uravnava krvni tlak.

💡 Za učinkovito obvladovanje hipertenzije je pomembno, da sledite predpisani terapiji in ohranjate zdrav življenjski slog. Priporočajo se redna telesna aktivnost, neslana dieta ter redno jemanje predpisanih zdravil. Ciljne vrednosti krvnega tlaka naj bodo pod 140/85 mmHg, pri sladkornih bolnikih pa pod 135/80 mmHg.

PRI SLADKORNI BOLEZNI


Bolniki s sladkorno boleznijo so posebej nagnjeni k nastanku srčno-žilnih obolenj, pri tem pa imajo do 50 % večjo možnost za razvoj koronarnih bolezni v primerjavi z zdravimi vrstniki.

💡 Zato je ključno, da spremljate raven sladkorja v krvi in vzdržujete čim bolj urejeno stanje, s pravilno prehrano in rednimi pregledi.

PRI POVIŠANEM HOLESTEROLU V KRVI


Povišan holesterol  krvi (hiperlipidemija), predvsem tako imenovani “slabi” LDL holesterol, je tesno povezan z nastankom srčno-žilnih bolezni, saj prispeva k procesu ateroskleroze, kjer se maščobne obloge nalagajo v žilne stene. To lahko sčasoma vodi do srčnega infarkta.

💡 Najprej se osredotočite na spremembe v prehrani – uvedite dieto z malo nasičenimi maščobami, ki pripomore k znižanju ravni holesterola v krvi. Če spremembe prehrane ne zadostujejo, lahko posežete po naravnih dopolnilih za uravnavanje holesterola, v primeru višjih vrednostih, pa je treba upoštevati nasvet zdravnika in začeti zdravljenje z zdravili.

4. Prenehanje kajenja

Kajenje je pomemben dejavnik tveganja za nastanek koronarne bolezni, saj tobačni dim povzroča poškodbe sten krvnih žil, kar vodi v aterosklerozo. Prenehanje kajenja je eden najpomembnejših korakov, ki jih lahko naredite za svoje zdravje. Čeprav se zdi prenehanje kajenja težko, lahko vsak posameznik s pomočjo zdravil in psihološke podpore uspešno preneha kaditi. Na voljo so različni programi in društva, ki vam lahko pomagajo pri tem pomembnem koraku

5. Ohranjanje zdrave telesne teže

Debelost ni le stanje prekomerne telesne teže, temveč kompleksna, kronična bolezen, ki nastane zaradi kombinacije genetskih, presnovnih, vedenjskih in okolijskih dejavnikov. Prekomerna telesna maščoba lahko resno ogrozi zdravje, saj vodi v številne zaplete, kot so inzulinska rezistenca, visok krvni tlak in kronična vnetja. Vse to povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Priznavanje debelosti kot kronične bolezni je ključno za ustrezno obravnavo in zdravljenje. Že izguba 5–10 % telesne teže lahko znatno izboljša vaše zdravje in zmanjša tveganje za razvoj bolezni srca. S tem boste znižali tudi raven sistemskega vnetja in oksidativnega stresa, ki prispevata k nastanku presnovnih težav in srčno-žilnih bolezni.



Majhni koraki, velike spremembe za zdravo srce in ožilje


Za zdravje srca in ožilja lahko veliko naredimo sami, in sicer z majhnimi, a pomembnimi spremembami življenjskega sloga. Redna telesna aktivnost – vsaj tri ure na teden na svežem zraku – krepi srčno-žilni sistem in izboljšuje splošno počutje. Uravnotežena prehrana, ki temelji na lokalnih, sezonskih in nepredelanih živilih, je ključ do optimalnega zdravja.

Poleg zdrave prehrane in gibanja je pomembno redno spremljati krvni tlak ter opravljati laboratorijske preiskave za preverjanje holesterola in krvnega sladkorja. Tako lahko zgodaj prepoznamo skrite dejavnike tveganja, kot je visok krvni tlak, in preprečimo hujše posledice.

Z nekaj preprostimi ukrepi lahko bistveno zmanjšamo tveganje za srčno-žilne bolezni in poskrbimo za bolj kakovostno življenje.