Samostojno in manj stresno učenje: kako pomagati otroku?

Nihče si ne želi biti tisti starš, ki otroku ves čas diha za ovratnik

“Si že naredil domačo nalogo?”
“Si se že naučil pesmico?”
“Kdaj se boš učil, jutri imaš test?”
“Si pripravil opremo za športno vzgojo?”

Ta vprašanja otroku nič ne pomagajo. Ravno obratno. Taka vprašanja pri otroku vzbudijo stres in strah, da mu ne bo uspelo, da ne zna, da ni sposoben. Malo se sliši nenavadno, ampak prav ta naša pretirana skrb zanj – seveda v želji, da mu pomagamo – naredi otroka v svojih očeh manjvrednega, nesamozavestnega in nesposobnega za prevzemanje odgovornosti.

Po drugi strani – če sploh nismo prisotni v tej fazi otrokovega razvoja – pa bo otrok dobil občutek, da nikomur ni mar za njega in se bo prav tako težko prebijal skozi šolsko obdobje. Samostojno in manj stresno učenje otrok je rezultat skupnega truda otrok in staršev. Starši imamo nalogo, da smo zraven, vendar v pravih merah.

V spodnji check-listi si poglejmo, kako lahko starši otroka spodbudimo k samostojnemu in manj stresnemu učenju

Pri pripravi check-liste smo preiskali ogromno strokovnih virov in izluščili najpomembnejše ter jim dodali še nekaj naših priporočil (saj smo vendar tudi mi starši in smo testirali različne tehnike motiviranja 😊). Pred seboj imate zbranih 11 odličnih nasvetov kako pripraviti otroka, da se samostojno uči. Če želite, da je pot do samostojnega in manj stresnega učenja otrok – brez utrujajočih prepirov, izgubljenih živcev in žrtvovanja popoldnevov – uspešna, potem ne zamudite spodnjih nasvetov!

1. Skupaj z otrokom pripravita učni kotiček

1. Poskrbite, da bo otrok imel miren, prezračen, svetel in urejen prostor, kjer bo lahko opravljal domače naloge in se učil.
   
2. Pisalna miza naj bo vedno urejena in pospravljena.
   
3. Na pisalni mizi naj bo prostor za vse, kar otrok potrebuje na dosegu roke: pisala, zvezki, urnik, koledar.
   
4. Uči naj se vedno v istem prostoru.
   
5. Skupaj se dogovorita, da je to prostor za učenje – brez telefonov, igric ali televizije.

Slika 1: Starši lahko pomagamo otrokom pri pripravi najljubšega učnega kotička, kjer se bo počutil udobno in kamor se bo rad vračal.

2. Uvedita letni šolski planer ali učni koledar

1. V trgovini izberita skupaj planer, ki bo otroku pregleden in mu bo všeč. Pomembno je, da ima planer razdeljene liste po dnevih z datumi in prostor kamor lahko vpisuje pomembne dogodke, saj bo na podlagi tega otroku lažje voditi aktivnosti, ki ga čakajo v bližnji prihodnosti.
   
2. Naučite otroka, da vsak dan sproti – že pri pouku vpisuje pomembne dogodke v planer. Npr., če mu učiteljica matematike napove, da bo 25. aprila pisal kontrolno nalogo, naj to vpiše v planer na list pod datumom 25.4. Lahko ga še pobarva z barvo, ki jo bo izbral za kontrolne naloge. Moji otroci so npr. kontrolne naloge pobarvali z rdečo barvo 😊
   
3. Vsak teden (najraje ob vikendih) skupaj preglejta, kaj se dogaja v naslednjem tednu: kdaj je planirana kontrolna naloga, kdaj seminarska naloga, kdaj je ekskurzija, kdaj mora kaj prinesti v šolo, ali je v beležki kakšno sporočilo za starše.
   
4. Otroku povemo, da planer služi temu, da bo imel pregled nad dogajanjem v šoli in da se bo s pomočjo planerja lahko pravočasno pripravil na različne aktivnosti in izognil stresu kasneje. V planer naj vpisuje domače naloge, projekte, obveznosti, sporočila za starše…
   
5. Naučite otroka, da vsak dan pregleda planer in sam sproti kljuka, kaj je že opravil.

Slika 2: Otrok naj si v planer vpisuje domače naloge, projekte, obveznosti, sporočila za starše, športne dneve …

3. Postavita dnevno rutino

1. Dogovorita se, kdaj bo otrok delal naloge. Otrok naj se vedno uči ob isti uri. V kolikor ima otrok dodatne izven-šolske obveznosti, je treba tudi ta urnik upoštevati v dnevni rutini.
   
2. Vključite krajše odmore. Strokovnjaki priporočajo, da po 30-ih oz. največ 45-ih minutah učenja sledi 10-minutni odmor. Med učenjem različnih predmetov naj bo vsaj 30-minutni aktivni odmor. Pomembno je, da otrok med odmorom aktivira drugo polovico možganov, kot med učenjem.
   
3. Po učenju naj sledi nekaj, kar ima rad – igra, risanka, sprehod.

Slika 3: Otrok naj med odmorom aktivira drugo polovico možganov, kot med učenjem (igra, risanka, sprehod).

4. Otrok naj si postavi cilje in razporedi učenje dnevno

6. Uporabljajta vizualne pripomočke

1. Miselni vzorci, kartice z vprašanji, barvni listki za ponavljanje.
   
2. Otroku pomagajo bolje razumeti in si zapomniti snov.

Slika 4: Barvni listki in miselni vzorci otroku pomagajo bolje razumeti snov.

7. Učenje skozi igro

1. Pri mlajših otrocih uporabite igre, pesmice, kvize.
   
2. Za tablico ali računalnik naj izbere le preverjene aplikacije za učenje (npr. Bralni vlak – je brezplačno orodje, ki ga pogosto uporabljajo v slovenskih šolah in knjižnicah kot motivacijski pripomoček za spodbujanje branja pri otrocih. Več tukaj à https://www.sodobnost.com/bralni-vlak-prijava/  ).

Slika 5: Otrok si bo z igro najlažje zapomnil snov.

8. Pogovor o učenju

1. Sprašujte otroka, kako se počuti, kaj mu je bilo težko.
   
2. Pomembno je, da otrok ve, da je v redu, če ne zna takoj.
   
3. Naučite ga, da prosi za pomoč.

9. Ne pozabite na gibanje in spanec

1. Gibanje je ključno za koncentracijo. Vsak dan naj se otrok giba (vsaj 1 uro).
   
2. Reden spanec (vsaj 9–10 ur) izboljša pozornost in pomnjenje.

Slika 6: Z otrokom se pogovarjajta o učenju.

10. Ohranjajta pozitiven odnos do učenja

1. Ne kritizirajte, če kaj ne gre. Raje pohvalite trud.
   
2. Naučite ga razmišljati: “Kaj lahko naslednjič naredim drugače?”

11. Bodite vzor!

1. Če otrok vidi, da tudi vi nekaj berete, pišete, si kaj zapisujete, bo učenje dojel kot naraven del življenja.

Slika 7: Z vašo pravočasno podporo se bo otrok postopoma razvijal v samostojnega, odgovornega in samozavestnega učenca – pa tudi človeka nasploh.

Ali vašim šolarjem primanjkuje koncentracije? Brahmi (lat. Bacopa monnieri) je v ajurvedski medicini znano kot eno ključnih zelišč za podporo možganom in živčnemu sistemu.

Brahmi lahko prispeva k povečani prekrvavitvi v možganih, kar je ključno za izboljšano kognitivno funkcijo. Njegova učinkovina, bacosidi, so pokazali antioksidativne lastnosti in sposobnost zaščite nevronov pred oksidativnim stresom, kar spodbuja optimalno delovanje možganov. Povečana prekrvavitev izboljšuje dovajanje kisika in hranil, kar podpira delovanje možganskih celic in s tem izboljšuje umske sposobnosti. Prav zaradi teh lastnosti je nepogrešljiv zaveznik za tiste, ki se soočajo s slabo koncentracijo in spominom. Za boljše razumevanje učinkov ajurvedske rastline brahmi smo se pogovarjali z dr. Zorico Milenković, specialistko pediatrije, ki nam je razložila, kako lahko ta naravna sestavina pomaga otrokom pri težavah s koncentracijo, pozornostjo in spominom. Več o temu smo pisali v članku TUKAJ.

Zaradi vseh teh izjemnih lastnosti se brahmi vse pogosteje uporablja tudi kot naravna podpora otrokom, ki se srečujejo s težavami pri učenju, koncentraciji ali nemiru. Ravno zato je ta dragocena rastlina postala tudi osrednja sestavina v izdelku Fitobimbi Genius – inovativnem prehranskem dopolnilu, zasnovanem posebej za otroke, ki potrebujejo mentalno spodbudo pri šolskih obveznostih. Fitobimbi Genius je odlična podpora za samostojno in manj stresno učenje naših otrok.