Povišan holesterol prispeva k tveganju za srčno-žilne bolezni
Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Žal se te problematike začnemo zavedati šele takrat, ko trpi naše zdravje. Ste tudi vi v tej fazi, ko ste ugotovili, da imate povišan holesterol in povečano tveganje za srčno-žilne bolezni? Kaj pa sedaj? Začnimo pri osnovah.
Kaj je holesterol in kakšne so posledice, če ga je v našem telesu preveč?
Holesterol je nekaj, o čemer pogosto slišimo, vendar marsikdo ne ve točno, kaj je njegova vloga v telesu. V naših glavah ga povezujemo samo z negativnimi posledicami na naše zdravje, kar je samo delno resnica. Holesterol je namreč naravno prisotna maščobna snov, ki je ključna za delovanje naših celic in proizvodnjo hormonov. Naše telo brez holesterola ne more delovati normalno.
Ko govorimo o holesterolu, je pomembno razumeti, da obstajata dve glavni vrsti holesterola ter trigliceridi, ki igrajo ključno vlogo pri zdravju srca. Razumevanje razlike med LDL, HDL in trigliceridi vam lahko pomaga bolje nadzorovati tveganja za srčno-žilne bolezni.
‘Dobri’ HDL holesterol mora biti čim višji.
HDL holesterol (dobri holesterol):
HDL pomeni lipoprotein visoke gostote. Njegova vloga je, da odvzame odvečni holesterol iz krvi in ga prenese nazaj v jetra, kjer se predela in izloči iz telesa. Višje ravni HDL holesterola so dobre za zdravje, saj pomagajo zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni.
‘Slabi’ HDL holesterol mora biti čim nižji.
LDL holesterol (slabi holesterol):
LDL pomeni lipoprotein nizke gostote. Ta vrsta holesterola prenaša maščobe po telesu in se lahko nalaga na stene arterij, kar povzroči nastanek maščobnih oblog. Te obloge lahko zožijo ali zamašijo arterije, kar povečuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Zaradi tega ga pogosto imenujemo “slabi holesterol”.
Trigliceridi morajo biti čim nižji.
Trigliceridi:
Trigliceridi so vrsta maščobe v krvi, ki jo telo uporablja za energijo. Ko zaužijemo več kalorij, kot jih potrebujemo, telo te odvečne kalorije pretvori v trigliceride in jih shrani v maščobne celice. Visoke ravni trigliceridov v krvi lahko povečajo tveganje za srčne bolezni, še posebej, če so v kombinaciji z visokim LDL holesterolom ali nizkim HDL holesterolom.
Poglejmo si od blizu kaj lahko povzroči visoka raven LDL holesterola v naših žilah!
Težava nastane, ko v krvi kroži preveč LDL holesterola. Ta “slabi” holesterol se prične nalagati na stene žil in povzroča zožitev, kar otežuje pretok krvi. Sčasoma se te obloge lahko strdijo in povzročijo resne zaplete, kot so srčni infarkt ali možganska kap. Če si torej predstavljate žile kot ceste, je preveč LDL holesterola kot prometna nesreča, ki povzroča zastoje in blokade. Spodaj prikazujemo faze nabiranja oblog na stene žil.
Krvni strdek, lahko žilo popolnoma zapre
Koronarna ogroženost pomeni tveganje za srčno-žilne težave, ki jih povzroča nabiranje maščobnih oblog na stenah arterij. Te obloge, sestavljene iz LDL holesterola, lahko sčasoma postanejo trde zaradi nalaganja kalcija, kar vodi do ateroskleroze. Zaradi tega zoženja arterij organi, predvsem srce, ne dobijo dovolj kisika. Če se v teh oblogah oblikuje krvni strdek, lahko žilo popolnoma zapre, kar povzroči srčni infarkt. Ateroskleroza je glavni vzrok srčno-žilnih bolezni, zato je pomembno zgodnje prepoznavanje tveganja. Dejavniki tveganja, kot so visok holesterol in stres, pomagajo oceniti tveganje za razvoj bolezni.
Slika prikazuje obloge, sestavljene iz holesterola, ki lahko sčasoma postanejo trde zaradi nalaganja kalcija, kar vodi do ateroskleroze in do srčnega infarkta.
Kakšne so normalne vrednosti holesterola?
Ko prejmete rezultate krvnih testov, so tam številke, ki na prvi pogled ne povedo veliko. Toda te vrednosti so izjemno pomembne za vaše zdravje. Referenčne vrednosti, ki jih navajajo v zdravstvenih domovih so naslednje:
Skupni holesterol: do 5.2 mmol/L.
LDL holesterol: pod 2.59 mmol/L.
HDL holesterol: 1.0 – 1.5 mmol/L.
Trigliceridi: pod 1,7 mmol/L.
Ko vaše vrednosti presegajo te meje, je čas za ukrepanje. Če je vaš holesterol nekoliko povišan, še ni potrebe za paniko, vendar je to opozorilni znak, da morate začeti spreminjati življenjski slog. Ko vrednosti dosežejo višje ravni, postane ukrepanje nujno, saj vas visoke ravni holesterola postavljajo v večje tveganje za srčno-žilne bolezni.
Poleg samih vrednosti holesterola je čas za ukrepanje odvisen tudi od tega, v katero skupino ogroženosti za srčno-žilne bolezni spadate. To lahko ugotovite s posvetom z zdravnikom ali obiskom diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti. Tam vas bodo na podlagi izvidov in vprašalnikov uvrstili v določeno skupino ogroženosti. Če spadate v skupino z visoko ali zelo visoko ogroženostjo je že rahlo povišan holesterol težaven in je potrebno ukrepati. Če pa spadate v skupino z majhno do zmerno visoko ogroženostjo za srčno-žilne bolezni, rahlo povišan holesterol še ni znak za paniko. Je pa to znak, da morate postati na vrednosti holesterola pozorni in začeti spreminjati življenjski slog.
V kolikor vam je laboratorijski izvid pokazal, da imate rahlo do zmerno povišane vrednosti skupnega holesterola (med 5 in 8 mmol/L), ko še ni kritičnih znakov za bolezensko stanje in vam zdravnik še ni predpisal zdravila (statine), potem je pravi čas, da se lotite celovitega 3-mesečnega programa do uravnoteženega holesterola po naravni poti. Več o programu si preberite s klikom na spodnji gumbek!
Dolgotrajni stres vpliva na nastanek slabega LDL holesterola v krvi
Ste kdaj pomislili, da na nastanek slabega LDL holesterola v krvi vpliva stres? Je že res, da smo vsi občasno v stresnih situacijah, ko je stres dobrodošel, saj nam pomaga, da se osredotočimo na izziv v našem življenju in se bolj potrudimo, da ga premagamo.
Težava pa se pojavi takrat, ko je stresno obdobje dolgotrajno. Takrat, ko nam stres postane navada in traja in traja. Takemu stersu rečemo kronični stres. Raziskave so pokazale, da kronični stres poveča tvorbo hormonov, kot sta kortizol in adrenalin, kar lahko vodi v povečanje slabega LDL holesterola in trigliceridov. Dolgotrajen stres tako postane neposredno povezan s povečanim tveganjem za bolezni srca.
Kaj se zgodi v našem telesu, ko smo dlje časa izpostavljeni stresu?
Povečano sproščanje stresnih hormonov –> Kronični stres povzroči sproščanje hormonov, kot sta kortizol in adrenalin, ki vplivata na raven holesterola v krvi.
Povišan LDL (“slab”) holesterol –> Kortizol spodbuja povečanje ravni slabega LDL holesterola, kar poveča tveganje za kopičenje maščobnih oblog v arterijah.
Zmanjšan HDL (“dober”) holesterol –> Hkrati kronični stres lahko zniža raven dobrega HDL holesterola, ki sicer pomaga odstranjevati slab holesterol iz krvnega obtoka.
Večje tveganje za aterosklerozo –> Povišan LDL in znižan HDL povzročita, da se v arterijah nabirajo maščobne obloge, kar lahko vodi do zoženja krvnih žil in poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.
Nezdrav življenjski slog –> V stresnih situacijah se pogosto zatekamo k nezdravim navadam, kot so uživanje nezdrave hrane, premalo gibanja, kajenje in uživanje alkohola, kar še dodatno poslabša raven holesterola.
Tveganje za srčne bolezni –> Kronični stres in povišan holesterol skupaj znatno povečujeta tveganje za resne bolezni, kot so srčni infarkt in možganska kap.
Raziskave kažejo močno povezavo med delovnim stresom in povišanim holesterolom. V obsežni študiji, v kateri je sodelovalo več kot 91.500 odraslih iz različnih poklicev, so ugotovili, da je delovni stres povezan s povišanim LDL (slabim) holesterolom in zmanjšanim HDL (dobrim) holesterolom*. Poleg tega so bili ljudje z večjim delovnim stresom pogosteje prisiljeni jemati zdravila za uravnavanje holesterola.
Študija med uradniki organov pregona je pokazala, da so ženske policistke pod večjim stresom kot moški kolegi in druge ženske v državi. Zaradi tega so imele višje stopnje povišanega holesterola in sladkorne bolezni. Kar 77 % policistk je kot glavni razlog za zdravstvene težave navedlo stres, hkrati pa so se soočale s prekomerno težo*.
Podobno je študija, v kateri je sodelovalo 439 voznikov avtobusov, tovornjakov in taksijev, pokazala, da je bil pri tistih z višjo ravnijo delovnega stresa pogostejši povišan LDL holesterol, višje trigliceride, nižji HDL holesterol in visok krvni tlak*.
*Vir: www.vizita.si
10 najpogostejših zmotnih mitov o holesterolu
Ali jajca zaradi visoke vsebnosti holesterola res škodujejo zdravju? Odgovor je: za večino ljudi uživanje jajc NE povzroča znatnega povišanja ravni slabega LDL holesterola v krvi. Študije so namreč pokazale, da ima prehranski holesterol skoraj zanemarljiv vpliv na krvni holesterol. Zaradi poplave informacij mnogi še vedno verjamejo zmotnim mitom o holesterolu! Tukaj je še nekaj takih zmotnih mitov o holesterolu:
MIT: Ves holesterol je slab.
DEJSTVO: Vaše telo potrebuje dober holesterol (HDL), ki pomaga odstranjevati slab holesterol.
MIT: Povišan holesterol se vedno kaže z očitnimi simptomi.
DEJSTVO: Holesterol je “tihi” problem; brez rednih pregledov ne boste vedeli, da je povišan.
MIT: Samo starejši ljudje imajo težave s holesterolom.
DEJSTVO: Tudi mlajši ljudje, zlasti tisti s slabimi življenjskimi navadami, so lahko v nevarnosti.
MIT: Jajca povečajo holesterol.
DEJSTVO: Holesterol v hrani, kot so jajca, ne vpliva toliko na raven holesterola v krvi večine ljudi.
MIT: Samo hrana vpliva na raven holesterola.
DEJSTVO: Poleg prehrane na holesterol vplivajo tudi genetika, telesna aktivnost in stres.
MIT: Holesterol škoduje samo srcu.
DEJSTVO: Povišan holesterol lahko vpliva tudi na druge organe, kot so možgani in ledvice.
MIT: Samo moški imajo težave s holesterolom.
DEJSTVO: Tudi ženske, zlasti po menopavzi, so enako izpostavljene.
MIT: Dieta hitro zniža holesterol.
DEJSTVO: Dolgoročne spremembe življenjskega sloga so ključne za trajno znižanje holesterola.
Zdravila za zniževanje slabega holesterola: Kaj morate vedeti?
Za osebe z visoko vrednostjo skupnega holesterola (nad 8 mmol/L) so zdravila na recept, kot so statini, najučinkovitejša rešitev za zniževanje slabega LDL holesterola. Statini so močna zdravila, ki zmanjšujejo tvorbo holesterola v jetrih, kar posledično zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja. Vendar pa imajo ta zdravila lahko stranske učinke, kot so bolečine v mišicah, težave z jetri in prebavne motnje. Zato je ključnega pomena, da statine predpiše zdravnik in jih bolnik jemlje pod rednim zdravniškim nadzorom.
Čeprav je večina tablet za holesterol na voljo le na recept, obstajajo tudi naravne alternative. Prehranska dopolnila, kot so ribje olje, kvasovke rdečega riža, rastlinski steroli in vlaknine (na primer oves in Psyllium), so na voljo brez recepta in lahko pomagajo pri uravnavanju rahlo do zmerno povišanih vrednosti holesterola.
Za ljudi z rahlo do zmerno povišanimi vrednostmi holesterola (med 5 in 8 mmol/L) so naravni statini odlična možnost. Ker temeljijo na naravnih sestavinah, so brez znanih stranskih učinkov in ponujajo varno rešitev za uravnavanje holesterola na dolgi rok.
Je tudi vas začel skrbeti povišan holesterol?
Pa vendar, ne želite poseči po sintetičnih rešitvah, ki dolgoročno puščajo posledice vašemu telesu? Potem ste na pravem mestu! V sodelovanju z magistrico farmacije, magistro dietetike in diplomirano inženirko laboratorijske biomedicine ter dipl. osebno trenerko, smo v Sanofarmu zasnovali 3-mesečni CELOSTEN PROGRAM ZA URAVNOTEŽEN HOLESTEROL V KRVI PO NARAVNI POTI, ki združuje najboljše iz narave in znanost brez nepotrebnega stresa in brez stranskih učinkov. Program vključuje:
Fitoterapevtski izdelek Biostatine – naravna podpora za uravnavanje holesterola v krvi* (v tem programu prejmete 3 izdelke Biostatine za 3-mesečni tretma).
Prehranski načrt po dnevih – enostaven in učinkovit načrt za zdravo prehrano (Avtor: magistra dietetike in diplomirana inženirka laboratorijske biomedicine).
Vadbeni program – prilagojene vaje za boljše počutje in zdravje srca (Avtor: dipl. osebna trenerka).
*Rastlinski steroli v Biostatinu pripomorejo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi. (Trditev EFSA). Izvedite več o programu s klikom na spodnji gumbek!
Spadate med tiste, ki imajo večje tveganje za povišan holesterol in srčno-žilne bolezni?
Ali se sprašujete, če spadate med tiste, ki imajo povečano tveganje za povišan holesterol? Nekateri dejavniki lahko nakazujejo, da je vaše tveganje večje, in pomembno je, da jih prepoznate pravočasno. Tukaj so najpogostejši dejavniki tveganja:
NEZDRAVA PREHRANA: Če pogosto uživate mastno meso, polnomastne mlečne izdelke, ocvrto hrano in predelane slaščice, se tveganje za povišan holesterol močno poveča. Takšna živila vsebujejo nasičene maščobe in transmaščobe, ki povečujejo raven slabega LDL holesterola.
POMANJKANJE TELESNE AKTIVNOSTI: Ljudje, ki se premalo gibljejo, so bolj nagnjeni k povišanemu holesterolu, saj gibanje pomaga zviševati raven dobrega HDL holesterola in zmanjševati slab LDL holesterol.
PREKOMERNA TELESNA TEŽA: Debelost ali prekomerna telesna teža povečuje tveganje za povišan holesterol, saj odvečna telesna maščoba vpliva na presnovo in prispeva k povišanju slabega holesterola.
KRONIČNI STRES: Stres lahko povzroči povečano raven kortizola, ki vpliva na zvišanje LDL holesterola in trigliceridov. Če pogosto doživljate stres, ste lahko bolj izpostavljeni tveganju.
KAJENJE: Kajenje zmanjšuje raven dobrega HDL holesterola in povečuje tveganje za aterosklerozo.
UŽIVANJE ALKOHOLA: Redno uživanje alkohola, še posebej v prekomernih količinah, prispeva k povečanju trigliceridov in holesterola v krvi.
Če prepoznate katerega izmed teh dejavnikov v svojem življenju, je pomembno, da se zavedate svojega tveganja in naredite korake k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Spremljanje ravni holesterola in pravočasno ukrepanje lahko bistveno zmanjšata tveganje za srčno-žilne bolezni.
Ali obstajajo živila, ki topijo holesterol?
Živila sicer ne “topijo” holesterola v dobesednem smislu, vendar lahko pomagajo znižati raven holesterola v krvi in s tem zmanjšajo tveganje za srčno-žilne bolezni. Nekatera živila vsebujejo hranila, ki zmanjšajo absorpcijo holesterola ali spodbujajo izločanje slabega LDL holesterola iz telesa. Tu so živila, ki lahko pomagajo pri zniževanju holesterola:
TOPNE VLAKNINE, ki jih najdemo v ovsenih kosmičih, ječmenu, stročnicah, sadju in zelenjavi, se vežejo na holesterol v črevesju in preprečujejo njegovo absorpcijo.
RASTLINSKI STEROLI IN STANOLI, ki jih najdemo jih v obogatenih živilih, kot so margarina, sokovi, zmanjšajo absorpcijo holesterola.
OREŠČKI IN SEMENA (bogati z nenasičenimi maščobami) pomagajo znižati raven LDL holesterola.
OMEGA-3 MAŠČOBNE KISLINE, ki jih najdemo v maščobnih ribah, kot so losos in skuša, pomagajo zmanjšati trigliceride in izboljšajo raven HDL (“dobrega”) holesterola. Uživajte mastne morske ribe (lososa, sardine, sardele) do dvakrat na teden.
Raje PUSTO MESO (ribe, perutnina) kot pa mastno meso in npr. svinjske izdelke.
SOJINI IZDELKI, ki vsebujejo beljakovine in izoflavone, ki dokazano znižujejo LDL holesterol.
Pravi čas je, da rečete NE živilom, ki povečujejo tveganje za vaše zdravje!
Za uravnavanje holesterola v krvi je pomembno, da se izogibamo določenim živilom, ki lahko negativno vplivajo na raven slabega LDL holesterola. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča omejevanje uživanja mastnih in predelanih živil, saj lahko ta prispevajo k povečanju tveganja za srčno-žilne bolezni.
Spodaj so našteta živila, ki jih je priporočljivo zmanjšati v prehrani za boljšo kontrolo holesterola.
MASTNO MESO IN MESNI IZDELKI: Vključno s svinjino, mastnimi klobasami, slanino in paštetami, ki so bogati z nasičenimi maščobami.
POLNOMASTNI MLEČNI IZDELKI: Sem spadajo polnomastno mleko, smetana, sir in jogurti, ki lahko povečajo raven slabega holesterola.
OCVRTA HRANA IN JEDI IZ MAŠČOB: Ocvrta hrana in jedi iz maščob živalskega izvora: Krofi, ocvrt krompirček in ocvrta jajca vsebujejo veliko nasičenih maščob in transmaščob, ki škodujejo zdravju srca.
SLAŠČICE IN PECIVA: Maslene torte, piškoti in peciva, narejena z živalskimi maščobami, prav tako prispevajo k zvišanju holesterola.
IZDELKI IZ LISTNATEGA TESTA: Krofi, bureki in druge jedi, pripravljene z maslom ali margarino, vsebujejo veliko nezdravih maščob..
DROBOVINA IN IZDELKI IZ DROBOVINE: Jetra, vampi in drugi organi vsebujejo visoke količine holesterola in jih je priporočljivo omejiti.
Kaj še lahko SAMI storimo, da preprečimo srčno-žilne zaplete?
Da bi preprečili srčno-žilne zaplete in uravnali raven holesterola v krvi, je pomembno, da poskrbimo za zdrav življenjski slog. Tukaj so priporočila, ki jih poudarja Nacionalni inštitut za javno zdravje in ki jih lahko enostavno vključimo v vsakdanje življenje:
Uživajte mastne morske ribe: Mastne ribe, kot so losos, sardine in sardele, vsebujejo omega-3 maščobne kisline, ki zmanjšujejo vnetja in izboljšujejo zdravje srca. Priporočljivo je, da jih zaužijete dvakrat tedensko.
Zelenjava in sadje: Vsak dan zaužijte vsaj 250 g zelenjave in 150 g sadja. Zelenjava in sadje sta bogata z vitamini, minerali in vlakninami, ki podpirajo zdravje srca in pomagajo zmanjšati holesterol.
Zmanjšajte vnos nezdravih živil: – Omejite mastno meso, polnomastno mleko in izdelke iz jajc. – Izogibajte se slaščicam, pripravljenim z maslom ali mastjo, kot so krofi in ocvrta hrana. Te jedi vsebujejo nasičene maščobe, ki povišajo raven slabega LDL holesterola.
Izberite zdrave maščobe: Namesto maščob živalskega izvora uporabljajte rastlinska olja, kot so olivno, repično ali orehovo olje. Te vsebujejo nenasičene maščobe, ki so koristne za zdravje srca.
Izogibajte se drobovini: Jetra, vampi in paštete vsebujejo visoke količine holesterola in nasičenih maščob, zato se jim poskušajte izogniti.
Uživajte polnozrnata živila: Polnozrnata živila, kot so polnozrnat kruh, testenine in neoluščen riž, so bogata s prehranskimi vlakninami, ki pomagajo znižati holesterol.
Prehranjujte se redno: Priporočljivo je, da jeste tri do pet obrokov na dan, da zagotovite redno preskrbo telesa z energijo in hranili.
Postopno zmanjšujte telesno težo: Če imate prekomerno telesno težo, poskusite postopoma zmanjšati telesno težo z uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo.
Izogibajte se alkoholu: Alkohol lahko prispeva k povišanju trigliceridov in holesterola, zato ga je najbolje uživati zmerno ali se mu popolnoma izogniti.
Prenehajte s kajenjem: Kajenje močno poveča tveganje za bolezni srca, zato je prenehanje kajenja eden najboljših ukrepov za zaščito srca.
Redna telesna dejavnost: Poskrbite, da boste telesno aktivni vsaj 3- do 4-krat tedensko, vsaj 30–60 minut. Zmerna telesna dejavnost, kot so hoja, kolesarjenje ali plavanje, izboljšuje zdravje srca in pomaga pri uravnavanju holesterola.
Obvladovanje stresa: Izogibajte se dolgotrajnemu stresu in se naučite tehnik sproščanja, kot so meditacija, globoko dihanje ali joga. Obvladovanje stresa je ključno za preprečevanje srčno-žilnih bolezni.
Z upoštevanjem teh priporočil lahko učinkovito zmanjšate tveganje za srčno-žilne zaplete in ohranite zdravje srca.
Za več informacij lahko obiščete tudi spletno stran NIJZ (www.nijz.si).
VAŠ CELOSTEN PROGRAM ZA URAVNOTEŽEN HOLESTEROL V KRVI PO NARAVNI POTI
To spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne uporabniške izkušnje. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in pomagajo naši ekipi razumeti, kateri deli spletne strani se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni. Politika piškotkov
Obvezni piškotki
Strogo potrebni piškotki morajo biti ves čas omogočeni, da lahko shranimo vaše nastavitve za nastavitve piškotkov.
If you disable this cookie, we will not be able to save your preferences. This means that every time you visit this website you will need to enable or disable cookies again.
Ostali piškotki
To spletno mesto uporablja Google Analytics za zbiranje anonimnih podatkov, kot so število obiskovalcev spletnega mesta in najbolj priljubljene strani. Ti piškotki nam pomagajo izboljšati uporabniško izkušnjo spletne strani Sanofarm d.o.o.
Please enable Strictly Necessary Cookies first so that we can save your preferences!